FO

Vsak potegljaj s čopičem je del notranjega ritma.

Moja profesionala pot se je začela s trenutkom, ko sem se popolnoma povezala z umetnostjo in v njej našla tisti izraz, ki ga lahko polno delim z drugimi, iz svojega jedra.

Začela sem kot kemik in arhitektka, toda od nekdaj sem bila slikarka po duši.

Zanimajo me povezave med ljudmi. Zgodbe. Znam videti v jedro človeka, začutiti energijo, recimo temu tako. V slikarstvu in ilustraciji se moj epicenter vrti okoli arhetipov z arhetipskimi elementi, pretakam pa svoje slikarske cikle tako, kakor me vodita srce in roka, tudi v digitalnem vesolju.

Pomembno mi je, da moja umetnost prikliče nekaj iz jedra drugega. Lahko je to otroški spomin, morda le igrivost. Lahko globlji odzveni izkušenj, pračutenja, klici iz preteklosti v prihodnost. Moje slike pogosto pomirjajo s svojimi velikimi, enobarvnimi ploskvami. Lahko grem v pravljični maksimalizem, pogosto pa luščim in odtsranjujem elemente, dokler ne pridem do izčiščene zgodbe.

Predavam, učim, povezujem.

Our Story

Meet The Team

Mojca Fo je arhitektka. Slikarka, ilustratorka in pripovedovalka zgodb. Obožuje subtilna srečanja, ki jo navdihujejo ter ji pomagajo pisati risane zgodbe. Njen osnovni likovni jezik bi lahko opisali kot pravljični surrealizem, prilagaja pa se vsem ilustratorskim zahtevam. Mojca Fo stalno nadgrajuje svoje znanje s študiji na različnih področjih, tudi študiji različnih ilustratorskih in slikarskih tehnik (enomesečni slikarski seminar na Ernst Fuchs Akademie v Payerbachu, enoletni MBA študij s sedežem v Skandinaviji, razni slikarski in pedagoški seminarji, …) Gospodarska zbornica Slovenije jo je kot predavateljico povabila na 1. Konferenco o kreativnosti, sodeluje na različnih dogodkih kot slikarka, poučuje v šolah. Ljudem z različnih področij pomaga razširjati lastno ustvarjalnost ter krepiti fokus. Slike in ilustracije je razstavljala na več kot 30-ih selekcioniranih skupinskih in samostojnih razstavah doma ter po svetu.

O ilustracijah in slikah

Mojca Fo svoje slike subtilno barvno niansira. Njen kolorit je vedno umirjen, četudi intenziven. Kontrastni komplementarni poudarki se glede na vodilno barvno paleto pojavljajo le redkokdaj, v detajlih, zato pa s tem doseže napetost, zgodba zapoje in se preseli v gledalčevo oko. V slikarkinih delih vedno prisotni megličasti sfumato s svojo prosojnostjo in neostrino ilustracijam podarja mehkobo ter poudarja njihovo krhkost in eteričnost. Kot da bi uravnotežal tanko in fino risbo, za katero se zdi, da dela gravitacijsko učvrščuje v sicer že tako prevladujočem občutju breztežnosti, kjer se ob soočenju z njim in pogledu nanj dih umiri ali celo za trenutek zastane. Kot mirna in spokojna noč v kateri komajda zaveje sapica, so ustvarjalkina dela, z lunino prisotnostjo v vseh svojih pojavnostih; največkrat z veliko, polno ter svetlo, pa tudi ozko in tanko. Za slikarko značilne drobne pike, ki označujejo poti, prehode, lahko pa predstavljajo le samonikle rože in objem subtilnega. Za njene slike so značilne zgodbe, vendar pa se pod njimi vedno skrivajo tudi podzgodbe, predstavljajoč tisto pravo esenco, ki zares zadane človekov arhetipski jaz in so v resnici zgodbe potovanj od srca k srcu.

Beseda avtorice
Zgodbe in podzgodbe, veliki svetovi podzavesti stisnjeni na majhno površino. Pa svetovi podzavesti, naslikani čez površine velikih platen.
Kakor bi, ne glede na posamezno sliko ali kolekcijo, val istega morja želel zajeti vse, kar želim in kot umetnica moram strniti v podobe, ki se izrisujejo pod mojimi prsti.
Silovito rada opazujem drobne detajle. Čudovite prehode barv, oblik, ostra izrisovanja senc. Pa drugače, notranje glasove, ki govorijo ter zaznavajo pojave, ki jih ne razumem.
Od tod, od nekdaj, sem iskala točke, jih povezovala v konstelacije zvezd na platnih, v konstelacije povezav med srci. Moje slikarstvo je izpoved na platnih, z osnovnimi nanosi barve in glavno zgodbo, pa globlje, podzgodbo, pogosto globoko, arhetipsko zasidrano v epicenter – človeka.
Če malce povzamem. Vsaka beseda ima svojo oporo v razmerju do celotne povedi. Barva v razmerju do oblike, partikel v razmerju do duše. In posamezne konstelacije v razmerju do velikih konstelacij, v vesolju in daleč čez. Tu sem.
Sicer pa je moja osnovna slikarska tehnika oljna tehnika. Pogosto pod osnovno plast barve za slikanje nanesem zlate lističe, ki predstavljajo sonce. Uporabljam zemljo in veziva. Vezem, lepim, plastim, zopet slikam, dokler ne nastane končna podoba. VČasih zanjo porabim več let, včasih nastane v enem zamahu. Slike tudi preslikam in začnem na novo.
Eden bolj razpoznavnih motivov v mojih slikarskih ciklih so lune, lunine mene, vesolja, rdeče pike. Rdeča pika je vedno iskra življenja, predstavlja trenutek ‘sedaj’, utrip srca. Rdeča pika je skoraj povsod, ker sem imela 6 zastojev srca. Rdeča pika mi predstavlja upanje, moč. Življenje. Upodabljam tudi živali, bele fenikse, očiščene vsega, pa bele konje, posamezno ali v parih. Moje upodobitve živali predstavljajo moč, svobodo, uigranost, igro. Močna kolekcija, ki nastaja spontano že nekaj let, predstavlja Artisto, z zlatim jajcem kreativnosti in žerjavom, ki ji ponuja 1000 življenj, 1000 možnosti za novo stvaritev. Artista smo v resnici vsi mi.